Žiga Okorn
Žigo Okorna poznamo kot ustvarjalca izrazito intimno občutene figuralike, kjer se figura vedno obnaša kot nosilka osebnega izkustva. To pa je pri njem močno zaznamovano z občutkom medčloveške bližine in simbioze, ki na eni strani izvira iz naravnega, prvobitnega sožitja moškega in ženskega načela, na drugi pa iz vrednot humanosti, ki jo povezanost in razmerja med figurami v njegovem delu vseskozi sugerirajo. Na Okornovih podobah ni videti drugega kot telo, bodisi samo, v paru ali v skupini, brez označevalcev časa in okolja, ki bi ga opredeljevali ali omogočali njegovo jasno umestitev. Koreografija figur je tu sicer vedno v neki komunikacijski legi, ki pa je ni mogoče z gotovostjo in dokončno določiti, saj je dovolj kompleksna in odprta za uprizoritev različnih, celo med seboj izključujočih se stanj. Slikarjeva predstavnost pa se izmika tudi umetnostno-zgodovinskim in teoretskim opredelitvam, saj je vedno fleksibilno in svobodno sintetizirala različne, tudi kontradiktorne vzgibe, tako da se pri njem lahko povsem naravno sooblikuje trdna anatomska baza figure in njena deformacija, mimesis in amorfnost samovoljne barvne snovi, veščina in spontanost, reminiscence perspektivične prostorske konstrukcije in nedefiniranost prostora. Okornovo slikarstvo me je vedno navdajalo z občutkom dvojine, ki se obnaša kot ednina. Figure se spajajo in pretakajo in včasih presevajo ena skozi drugo, tako da ohranjajo na presečišču skupno polje, kjer se v enem lahko vidi dvoje. Tu gre za dvosmeren proces, ki ga je mogoče razumeti v smislu združevanja negativa in pozitiva v eno, ki lahko izraža metaforično raven iskanja uravnoteženosti, sožitja in enosti, za kar si človek kot individuum in družbeno bitje prizadeva, ali pa ga beremo v obratni smeri, kot ločevanje, cepljenje enega v dvoje, kar je v osnovi zopet ambivalentni proces, prisoten tako v genezi in rasti kot v razcepljeni strukturi subjekta. Tako včasih spoj teles v skupno, zraščeno obliko, kjer so zabrisane meje in razlike med entitetami, predpostavi tudi strašljivo možnost izbrisa identitete. Dvojnost branj, ki jih proizvaja zaznava forme - kretenj, drž in postavitev figur s stalno odsotnostjo njihovih obrazov - je tisto, kar skuša Okorn na razstavi Med anestezijo in ekstazo vzbuditi pri gledalcu, o čemer priča že sam naslov. Krhkost njegovih figur je tesno stkana s pogoji, ki jih postavlja proces in prav gibljiva in prosojna narava akvarelne tehnike se tu pogosto pokaže kot idealna za vzpostavitev vmesnih stanj in pomenov. Embrionalna lega mehkih in vodljivih akvarelnih kopren, v katerih se beleži vsak dih premika s čopičem in vsak njegov postanek, omogoča pretakanje, hibridnost in levitve oblik. Metodologijo dela z akvarelom slikar vnaša tudi v druge tehnike in slikarske materiale. Upodobljeni 'motiv' pri njem vedno nastane kot posledica transformacije nekega določenega, a minljivega stanja; figura se izoblikuje iz barvnega madeža hitro in nenadno, iz zbranosti trenutka, kjer ni prostora in časa za načrtovanje zunanje podobe, ampak ta preprosto nastane iz notranjosti, iz principa dela, kakršnega poznamo pri kaligrafskih mojstrih. V Okornovih telesih, skozi katera skorajda lahko pronica pogled, preseva krhkost, imanentna naravi človeške eksistence. Tu in tam se prikazujejo telesa v stadiju usihanja, na nekaterih slikah se mehkoba njegovega značilnega zemeljskega inkarnata spreminja v krvavo barvo in strukturo podkožja, nekje se telo celo seseda vase do stopnje, ko se spremeni nazaj v brezobličnost madeža, od koder je izšlo. Akvareli v lesenih zastekljenih škatlah, skupaj z vsakdanjimi, marginalnimi predmeti, ki bi jih prej pometli s tal kot postavili v okvir in so tu le še sprožilci spomina in asociativna vez z naslikanimi podobami, označujejo intimno stran človeškega izkustva. V teh vitrinah, kamor so postavljeni, se zdijo kot dragocenosti, ki jih je, navkljub morebitni grenkosti aluzij, ki jih nosijo, potrebno očuvati in zaščititi. Na drugi strani ne moremo mimo dvoumnih in večplastnih konotacij akvarelov s podobami otrok, najbolj dovzetnih, ranljivih in za sugestije odprtih bitij, umeščenih v nekakšne epruvete, kjer se naravno srečuje z umetnim, in je tako, kot dokazuje sodobna genetika, lahko ustvarjeno tudi življenje. Med anestezijo in ekstazo je razstava, ki se dotika lege in problematike človeka v konfliktni simbiozi med njegovimi naravnimi, genetičnimi in cerebralnimi predispozicijami in tehnologiziranim bivanjskim okoljem in njegovim potencialom, ki ne ustvarja samo uporabnih protez kot podaljškov in nadomestkov naših omejenih zmožnosti, ampak z inscenacijo iluzij, kjer ni več mogoče začrtati razlike do stvarnosti in je zabrisana vsaka distanca, nastopa tudi kot anestetik naših čutil. Zato Okorn tudi tokrat, kot je naredil že na svoji prejšnji razstavi v galeriji Equrna leta 2005, naslovljeni Osvetljeni, svoje protagoniste umesti v svetlobne objekte, ki ustrezajo naravnemu okolju žarečih ekranov. To so pravzaprav svetlobne table, namenjene oglaševanju, ki so odslužile svojemu namenu in če bomo pogledali na hrbtno stran, se nam bo razkrila njihova izvorna funkcija. Ta oglaševalski pripomoček, ki je zdaj nosilec slikarskih podob in kot tak že sam po sebi zaznamuje pomen, je slikar izkoristil za ciklično 'predvajanje' dveh posameznih podob, ki se na neki točki sestavita v eno. Dvojnost podobe je tu eksplicitna in navzoča povsem fizično že v načinu prezentacije; najprej zagledamo en prizor, na katerega se postopno, ko se prižigajo neonke v objektu, projicira drugi, slika iz ozadja, ki jo svetloba postavi v enotno raven s sprednjo podobo. Tako se, denimo interpretacija otroka, ki se zdi, da nevarno drsi v smeri gravitacije iz zgornjega roba slike proti tlem, spremeni v trenutku, ko se prikaže figura, ki ga dviga in potiska visoko v nebo. »Preskrba« pravi napis na hrbtni strani table in ironično, a vendarle zelo stvarno komentira podobo. Zavezujoče sporočilo Okornovega slikarstva pa se mi zdi na presenetljiv način še posebej zgoščeno v eni podobi: na sliki z dojenčkom v naravni velikosti, ki se v plazeči drži ozira v prostrano polje in na pot, ki se odpira pred njim in kjer se nenadoma na praznem horizontu njegovega pogleda pojavi gruča ljudi, zapletenih v konfiguracije nenavadnih dialoških razmerij, kot da bi bili protagonisti s kakšne renesančne freske. V tej konfrontaciji dveh svetov, tokrat predstavljeni z otrokove perspektive, so velikostna razmerja sprevrnjena, tako da so odrasli v pomanjšanem merilu, kot da iz zornega kota dojenčka predstavljajo, bolj od prostorske, časovno oddaljenost. Tu se srečujeta horizontalni in vertikalni pogled, torej še neoblikovano, primarno, predlingvistično izkustvo, odvisno od bazičnih potreb in zahtev in človekov vstop v simbolno, njegova privzdignjena vizija, usmerjena k vedno izmikajočim se ciljem njegovih želja. Ne gre za merjenje pomenov, ampak za iskanje ravnovesja, na katerem se vzpostavijo človeške vrednote in soodvisnost, ki vztrajajo v Okornovi figuraliki in potrjujejo svojo vrednost tudi v času alienacije in preživetvenega egocentrizma. Nadja Gnamuš Kaj: Likovna razstava Kdaj: tor, 5.2. ob 19.00 do sob, 23.2. Kje: Galerija Equrna, Gregorčičeva 3, Ljubljana, equrna@siol.net Vstopnina: vstop prost Dodajte svoje mnenje o razstavi
Mnenja uporabnikov o "Žiga Okorn" |
Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:
Razstave / RAZSTAVA MOJE STOPINJE Razstave / Karel Cudlín Razstave / BORIS GABERŠČIK Razstave / Odprtje skupinske razstave Umetniki za karitas. Razstave / Primož Trubar 1508-1586 - vodstvo po razstavi Razstave / Stane Jagodič - X-Ray Art (1972 - 1999) Razstave / GORAZD SATLER: Prehodi 1976-1993 Razstave / Bienale neodvisnih: Desacrarium / Katarina Mrvar in Luka Mancini Razstave / Divji v srcu Razstave / Velikonočni pirh 2008 Razstave / Likovna razstava: Zgodbe Razstave / Razstava Cirila Velkovrha Razstave / Razstava Marka A. Kovačiča: Javka pri rdeči zvezdi Razstave / Katastrofe v galeriji ZDSLU Razstave / Sputnik Photos - At the Border / Na meji Razstave V Tej Kategoriji:
Razstave - Anja Jerčič, Gozdovi - Fotografska razstava treh članov Foto kluba Hrastnik, galerija Zdravstvenega doma Hrastnik - Izola Boat Show 2008 - Računalniški muzej: Grafična računalniška oprema v 70-ih ter 80-ih letih pri nas - MIPRIJAGALERIJA - Razstava izdelkov Brkinskih žensk - Razstava pletenih in kvačkanih izdelkov - POUDARKI, razstava del ob stalni zbirki UGM - Javno kiparstvo v Velenju - Razstava Prešernovi nagrajenci 2006 - SLIKARSKA RAZSTAVA IRENE GAJSER - Plašček za Barbaro - Gopal Govinda - Kot voda... - Herman Čater Trenutno Online:6 clanov, 35 gostov: Aravis, Chips, JustMe, Loveatfirstsight, MexicanMug, WorldWideWonder, Gigabot, Google, Archive.org, Najdi.si/3.1, Picsearch.com, Slurp, Speedy Spider Iskanje: |
No comments yet
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
