Elegija Kozolcem

Odprtje razstave slik ob osemdesetletnici akademskega slikarja Alojza ZAVOLOVŠKA

V svojem jubilejnem letu je slikar Alojz Zavolovšek, ki ga slovenska javnost najbolj pozna kot akvarelista, svoje predstavitve začel na Rečici ob Savinji. Drugič se predstavlja z razstavo v Galeriji ZDSLU, sledile bodo do sedaj načrtovane razstave v Mozirju, Galeriji Velenje in na Ljubnem.
Njegove slike so interpretacije obdajajočega in videnega skozi intenzivno podoživljanje ustvarjalca. Razgrinja, na videz nepomembne pojave, elemente, detajle, ki jih splete v pomembno zgodbo. Med njimi so tudi manj prijazni segmenti, ki jih je doživljal v svojem življenju in so mu ostali v spominu kot personificirani utrinki iz trpkih življenjskih zgodb, asociacije iz nedoživetega otroštva in preteče pozabljanje na kozolce - pomembne arhitekturne bisere slovenskega stavbarstva. Prav kozolci-toplarji, ki so osrednji motiv njegovega slikarskega opusa izhajajo tudi iz njegovega rojstnega okolja.
Zavolovškov slikarki hommage ne izhaja iz funkcije kozolca, temveč njegovega izjemnega estetskega potenciala. Konstrukcijski elementi se prepletajo s funkcijskimi in še posebno estetskimi, perfekcionizmom in umetelnimi konzolami in mrežastimi zapornimi stenami ter rastlinskimi motivi na konzolah. Te odnose, razmerja in povezave je Zavolovšek mojstrsko preoblikoval v elementarne vzorce, ki so osnova abstrahiranih spominov.
Slike so z morfološko raztelešenostjo in likovno napetostjo značilno abstraktne in dinamične, brez trdne oblike in z značilnostmi informela v sami elementarnosti. Osnovna oblika likovnih elementov združenih v akrilih z ekspresivno elegijo kozolca je blizu Wolsovim ladjam.
Slednje je razvil v ciklusu slik, ki bodo gotovo spremljale vse od naštetih razstav in pomenijo steber njegove interpretativne ustvarjalnosti.
Sigurna in vznemirljiva poteza je Zavolovšku vedno dopuščala velike možnosti v akvarelu, tudi odprtosti v naravo z možnostjo štafelajskega slikanja. Definirane so osnovne vrednosti narave, ki predstavljajo bistvo in ne slučajnosti. Iskanja so usmerjena k materiji in njenem razvoju kot ustvarjalnim izvorom eksistence. Oblikuje umetnost, osvobojeno vsake umetne estetike in želi uporabiti le tisto, kar je človeku naravno in resnično.
Začenja z opaznimi novostmi v slovenskem čutenju krajine v ploskovitem in bolj okornem poudarjanju geometriziranih predmetnih oblik in z izrazito robno linijo. Znotraj takega podajanja je občutena življenjska drama, ki jo je predstavljal z žarečimi ploskvami in tankih nanosih. Preko ekpresivnega zanosa in prepoznavne sproščene slikarske poteze išče spet nove interpretativne možnosti.
Iskanja vodijo naprej k racionalnejšim in objektivnejšim likovnim zgradbam in geometrizaciji, s katero se je resno poskušal že konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar je takrat ostalo marsikaj odprtega. Kaže, da je celo desetletje iskal nove slikarske možnosti za racionalizacijo dojemljivega v čistih prostorih, kjer vladata poetičnost in harmonija. V teh delih se prepletata analiza preteklosti, ki jo izrablja za svoje nove konstrukcije, temelječe na trdnih nosilcih izpred desetletja, in sintetiziranje z akvarelom, ki ga razvija skozi vsa ustvarjalna desetletja.
Alojza Zavolovška največkrat obravnavamo kot akvarelista, čeprav je vseskozi slikal tudi olja in v zadnjih letih akrile. Prav s slednjimi se predstavlja na jubilejni razstavi. Njegova širokopoteznost in širokoplastnost je v oljih prisotna že v času neposredno po študiju. V krajših presledkih se je njegova odločnost zamajala pred velikimi iskanji, vendar se je uspel spet utrditi tudi z abstrahiranjem figure in krajine, z izžarevanjem barve in energične poteze. Sintetizira jih s starejšimi dinamičnimi deli in kolorizmom. Abstraktna poetika se je iz čustvovanj izluščila šele v zadnjih petih letih, ko je v letih notranjih premikov k abstrakciji zgoščeval konturo, barvo in dinamiko v “pollokovsko” nasičene izpovedi. Te so posledica njegovega temeljitega sledenja in razburkane sedanjosti in hitro menjajočih se življenjskih in političnih situacij so se ga dotaknile s tako intenzivnostjo, da se je intenzivno odzval nanje v svojih slikah. V njih izraža veliko samozaupanje in potrebo demonstrirati njegov odnos do aktualnega akta v času in prostoru.

mag. Milena Koren Božiček


Alojz Zavolovšek je rojen leta 1928 v Radmirju. V Beogradu se je leta 1951 vpisal na Akademijo za likovno umetnost, kjer je 1956. leta diplomiral pri profesorju Marku Čelebonoviću. V Sloveniji je služboval kot profesor likovnega pouka v Slovenskih Konjicah in Velenju. Bil je tudi mentor posameznikom in likovnim skupinam Slovenije. Do sedaj je imel preko 60 samostojnih razstav doma in v tujini. Poleg samostojnih slikarskih razstav je sodeloval na številnih društvenih in skupinskih razstavah. Prejel je več priznanj in nagrad; med njimi tudi Ažbetovo plaketo št. 8/88 Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Od leta 1959 je član ZDSLU. Kot upokojenec živi in ustvarja v Mozirju.

Kaj: Likovna razstava
Kdaj:
čet, 6.3.
ob 19.00 do pon, 31.3.
Kje: Galerija ZDSLU, Komenskega 8, Ljubljana
Vstopnina: Vstop prost
2008-03-06 13:00

Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:

Razstave V Tej Kategoriji:

Trenutno Online:

6 clanov, 26 gostov:
BirdGossip, Borat, Gothicbunny, Iceblast, LazyDogg, Zoe, Baiduspider+, Crawler, Google, Najdi.si/3.1, Slurp, Speedy Spider

Iskanje:

No comments yet
© Copyright Umetnost.org {Kontaktirajte Nas}
Drugacna spletna lestvica : si386.com