Razstave / Razstava Slovenskega etnografskega muzeja - SKRINJE, SKRINJE, SKRINJICE ...

Razstava Slovenskega etnografskega muzeja - SKRINJE, SKRINJE, SKRINJICE ...

Razstava SEM - SKRINJE, SKRINJE, SKRINJICE ... Leseni dragulji slovenskih domov iz zbirke SEM na razstavi od 11. maja do oktobra 2006

Skrinje, skrinje, skrinjice torej. Včeraj, danes – do vekomaj? Kar 120 skrinj in več, iz celotne zbirke SEM, ki obsega 187 skrinj, bo mogoče občudovati na novi muzejski občasni razstavi, ki je nastala kot vmesna postaja na poti selitve iz depoja v depo po zamisli in avtorskem konceptu mag. Inje Smerdel v sodelovanju z mag. Polono Sketelj.
Odprtje razstave bo v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi 2 v Ljubljani, v četrtek, 11. maja ob 18. uri.

Po besedah mag. Inje Smerdel je "prihod pomladi v Slovenski etnografski muzej prinesel po poldrugem letu izdelovanja tudi uspešno dokončanje sanjane sodobne opreme novih depojskih prostorov v razstavni hiši na Metelkovi (oziroma pod njo, v nedrjih zemlje, pregovorne hranilke zakladov). Tako je nastopil čas postopnega preseljevanja nacionalne etnološke zakladnice zbirk opredmetenega spomina, dediščine materialne kulture slovenskega in zunaj evropskega vsakdana in praznika, iz starih prostorov, skritih za samostanskimi zidovi v Škofji Loki, v klimatizirano podzemlje novega muzejskega domovanja. In obrodila je zamisel, naj s katero izmed teh zbirk na poti selitve napravimo vmesno postajo; jo zaustavimo v razstavni hiši in jo – poleg izbranih predmetov v stalni razstavi Med naravo in kulturo – v celoti ponudimo na ogled z občasno razstavo".

Izbrana je bila zbirka skrinj, "ta slikovita zbirka žarečih lesenih draguljev; najraznovrstnejša, najpopolnejša in najobsežnejša na Slovenskem.
Zbirka vsebuje od tiste preproste, najstarejše, nekaj renesančnih in baročnih, do bogato poslikanih kmečkih lepotic iz 19. stoletja; od tesarskih, geometrijsko ozaljšanih »prekmurk« in onih od drugod (iz Haloz, Bele krajine, Istre …), intarziranih »primork« in »dolenjk« (z Goriškega, Vipavskega, iz osrednje Dolenjske …), do barvito ocvetličenih »gorenjk« (iz gornje savske doline, iz okolice Škofje Loke, Kamnika …) in drugih prepoznavnih primerkov iz tega ali onega slovenskega kraja. O tem – kaj sploh skrinje so, kako so se razvijale skozi čas in v prostoru, kdo, kje in kako jih je izdeloval, v kakšne namene vse so jih uporabljali, kako je bila varovana njihova vsebina – je na voljo že dobršen zalogaj strokovnih dognanj (bodisi razprav, člankov, katalogov; posebno del Frančka Kosa, Gorazda Makaroviča, Vesne Bučič in Inge Miklavčič Brezigar). Prav na njih temelji naša tokratna razstava; in na avtorskem scenariju postavitve mag. Inje Smerdel, ki skrinje – te zdaj tu in tam stvarne, zdaj metaforične shrambe dragotin – predstavlja v ritmu menjave vsebine in forme, muzejske pripovedi in galerijske postavitve, skozi naslednja razstavna poglavja: Depo SEM, skrinja skrinj … ; Skrinje skozi čas, prostor, družbo in raznovrstno rabo; Tesarske skrinje; Prvotna in drugotna raba skrinj; Intarzirane skrinje; Izdelovanje, tehnike krašenja in restavriranje skrinj; Poslikane skrinje; Pojoče (glasbene) in govoreče skrinje; Novodobne skrinje?"

O zbirki skrinj Slovenskega etnografskega muzeja
Slovenski etnografski muzej hrani 187 skrinj, od tega jih je 171 s slovenskega etničnega ozemlja. Zbirka odraža vso oblikovno in funkcionalno raznolikost skrinj, kakršne so na slovenskem etničnem ozemlju izdelovali in uporabljali od 16. pa vse do 20. stoletja.
Primerjavo slovenskih s tistimi iz drugih kulturnih okolij pa omogočajo dve afriški in trinajst slavonskih skrinj.
Med slovenskimi prevladujejo skrinje iz kmečkega okolja. Najstarejša nosi letnico 1596.
Posamezne meščanske in plemiške ter takšne, ki so se zgledovale po meščanskih in plemiških in so jih uporabljali na večjih kmetijah, pričajo o oblikovnih značilnostih skrinj meščanskega in plemiškega družbenega sloja. Glede na namen uporabe v izvornem okoljih jih lahko razvrstimo na skrinje za shranjevanje oblek, bale, dokumentov, denarja, živil, orodja in pridelkov. Slednje sodijo k žitnim skrinjam. Pogosto so se posamezne funkcije skrinj med seboj prepletale in prekrivale. Kot potovalne kovčke so uporabljali posebne, srednje velike prenosne skrinje. Manjše skrinjice so uporabljale predvsem ženske za shranjevanje nakita, šivalnega pribora, pisem in drugih osebnih predmetov. Poleg takšnih za osebno rabo hrani muzej tudi nekaj skrinj posameznih poklicnih skupin, na primer cehovske in eno notarsko.
Zbirka predstavlja štiri temeljne na Slovenskem razvite oblikovne tipe skrinj: tesarske, rezljane, intarzirane in poslikane. Tesarske so izdelovali tesarji; sestavljene so bile na suho, le z medsebojnim ujemanjem lesenih delov v utorih, in utrjene z mozniki. Slovenski etnografski muzej jih je pridobil iz Prekmurja, Štajerske, Bele Krajine, Dolenjske, Brkinov in Istre, kjer so bile tudi sicer v rabi. Intarzirane so iz različnih predelov Slovenije, kot regionalno značilne kmečke intarzirane skrinje pa so tiste z Vipavskega, Goriškega, iz osrednje Dolenjske, značilne so bile tudi za vzhodno Belo krajino. Med številnimi poslikanimi skrinjami v zbirki jih je največ z osrednjeslovenskega in podalpskega območja; posamezni primerki od drugod pa kažejo njihovo sicer manjšo razširjenost tudi na drugih območjih Slovenije. Najstarejše poslikane skrinje v Slovenskem etnografskem muzeju so krašene s kazeinskimi barvami, tiste, ki so nastale od druge polovice 18. stoletja dalje, pa imajo oljne poslikave. Predvidoma najstarejša je oljna poslikava iz leta 1774. Številčno najskromnejše v zbirki so rezljane, značilne predvsem za zahodno Slovenijo.
Zbirka skrinj v Slovenskem etnografskem muzeju je začela nastajati v prvih desetletjih 20. stoletja. Kustosi so zbirko skozi leta dopolnjevali po regionalnih, oblikovnih in funkcionalnih kriterijih. Ob skrinjah se je ohranilo pestro dokumentacijsko gradivo, ki dopolnjuje zgodbo o njihovem »življenju« pred prihodom v muzej. Tako je počasi nastajala ena od najštevilčnejših zbirk predmetov v muzeju.
mag. Polona Sketelj

Razstavo je oblikovala Mojca Turk, u.d.i.a.
Konservatorska in restavratorska dela sta izvedla Janez Črne in Gregor Kos, specialista za ti področji iz SEM.

Ob razstavi bo potekal program spremljajočih prireditev predavanj, vodstev, delavnic ... in muzejski restavrator Gregor Kos bo sredi razstave restavriral izbrano skrinjo. Program prireditev bo sproti objavljen.

Kontaktna oseba:
Nina Zdravič Polič
T: 01 300 87 00
GSM: 041 342 801
Email this person

Kaj: Razstava
Kdaj: čet, 11.5.06
ob 18.00
Kje: Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2, Ljubljana
2007-05-11 12:00

Iskanje:

No comments yet

Kategorije: Razstave Likovne Razstave Instalacije Fotografske Razstave Arhiterkurne Razstave Fotografske Razstave Projekti Razstave

Razstava Slovenskega etnografskega muzeja - SKRINJE, SKRINJE, SKRINJICE ...

Razstave Z Istimi Kljucnimi Besedami:

Razstave V Tej Kategoriji:

Trenutno Online:

Iskanje: